Pokaži / skrij meni

Preprečevanje pranja denarja

Problematika razširjenosti organiziranega in finančnega kriminala v povezavi s pranjem denarja je vedno bolj aktualna, tveganja pa v zadnjih letih povečujejo tudi različne oblike financiranja terorizma. Oboje predstavlja grožnjo za stabilnost in ugled banke ter celotnega finančnega sistema. Deželna banka Slovenije je pri svojem delovanju usklajena z nacionalnimi in evropskimi predpisi, ki urejajo področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma (PPDFT) ter tako izpolnjuje najvišje zahteve domačih in mednarodnih standardov.

Področje PPDFT nadzorujeta Ministrstvo za finance, Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, in Banka Slovenije. Zakonski in podzakonski predpisi so objavljeni na spletni strani Urada za preprečevanje pranja denarja.

Pojem pranje denarja in financiranje terorizma

»Pranje denarja« pomeni katerokoli ravnanje z denarjem ali premoženjem, pridobljenim s kaznivim dejanjem, ki vključuje: zamenjavo ali kakršen koli prenos denarja ali drugega premoženja, ki izvira iz kaznivega dejanja; skrivanje ali prikrivanje prave narave, izvora, nahajanja, gibanja, razpolaganja, lastništva ali pravic v zvezi z denarjem ali drugim premoženjem, ki izvira iz kaznivega dejanja.

»Financiranje terorizma« je zagotavljanje ali zbiranje oziroma poskus zagotavljanja ali zbiranja denarja ali drugega premoženja zakonitega ali nezakonitega izvora, posredno ali neposredno, z namenom ali zavedajoč se, da bo v celoti ali delno uporabljeno za izvedbo terorističnega dejanja ali drugega dejanja, povezanega s terorizmom, ali da ga bo uporabil terorist oziroma teroristka ali teroristična organizacija.


Ureditev področja obvladovanja tveganj pred zlorabo banke v namene pranja denarja in financiranja terorizma

V Deželni banki Slovenije smo v Pravilniku o postopkih za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma vzpostavili sistem za izvajanje ukrepov s področja PPDFT, s katerimi upravljamo tveganja, ki bi jih lahko povzročil finančni kriminal, povezan s pranjem denarja ali financiranjem terorizma. S Politiko sprejemljivosti strank smo pa glede na zakonodajne zahteve in mednarodne usmeritve jasno opredelili, s katerimi strankami banka ne bo poslovala. Pri obstoječih strankah pa dosledno izvajamo interni sistem nadzora PPDFT nad poslovanjem in v kolikor zaznano tveganje/nenavadnost/sumljivost preseže sprejemljivo raven, bomo enostransko prekinili poslovno razmerje skladno s splošnimi pogoji. Banka izvaja tudi kontrolo mednarodnih omejevalnih ukrepov na liste UN, EU in OFAC.

Za področje izvajanja ukrepov PPDFT smo v Deželni banki Slovenije imenovali Pooblaščenca za PPPDFT in namestnike Pooblaščenca za PPDFT ter razmejili pristojnosti, naloge in odgovornosti vseh zaposlenih pri izvajanju ukrepov s področja PPDFT, skladno s sprejetimi internimi akti. Bančni delavci odgovorno izvajajo predpisane ukrepe in skrbijo za delovanje notranjega nadzora, ki zagotavlja obvladovanje tveganj ter preprečujejo zlorabe banke za aktivnosti pranja denarja in financiranja terorizma. Skrbimo tudi za redna strokovna izobraževanja vseh zaposlenih, s čimer krepimo znanje in zavedanje o problematiki PPDFT. V sklopu banke imamo tudi Komisijo za PPDFT, ki se redno sestaja in pregleduje primere z indikatorji s področja PPDFT in odloča o prekinitvah poslovnega razmerja.


Notranje kontrole in omejitve pri poslovanju

V Deželni banki Slovenije imamo vzpostavljene notranje kontrole skladno z sprejetimi internimi akti in imamo aktivirane vse 3 obrambne linije:

  • 1 obrambna linija (Poslovne enote in Oddelek plačilnega prometa in mednarodnega poslovanja)
  • 2 obrambna linija (Skladnost poslovanja)
  • 3 obrambna linija (Notranja revizija)

 

V banki imamo sprejeto Politiko sprejemljivosti strank, kjer smo opredelili, s katerimi strankami banka ne bo sklepala poslovnih razmerij:

  • s strankami, za katere veljajo mednarodni omejevalni ukrepi,
  • z navideznimi bankami oziroma bankami, ki poslujejo z navideznimi bankami,
  • s strankami, pri katerih ne moremo izvesti pregleda stranke,
  • z družbami, ki ustanavljajo podjetja za nadaljnjo preprodajo,
  • s strankami. ki so bile pravnomočno obsojene kaznivega dejanja pranja denarja ali financiranja terorizma,
  • z vsemi poslovnimi subjekti v tretjih državah, ki ne upoštevajo davčnih standardov EU,
  • s strankami, ki izkazujejo lastništvo pravne osebe ali podobnega subjekta tujega prava na podlagi delnic na prinosnika, katerih sledljivost ni omogočena prek KDD ali podobnega registra ali trgovalnih računov, in ki ga ni mogoče ugotoviti na podlagi druge poslovne dokumentacije,
  • z bankami, ki imajo sedež v tretji državi in nimajo vzpostavljenega sistema PPDFT oziroma niso pridobili licence pristojnega nadzornega organa.

Banka ima ravno tako sprejete omejitve in prepovedi na področju: anonimnih produktov, orožja in streliva za vojne namene, drog, ki so v RS prepovedane, mikro podjetij v lasti nerezidentov, virtualnih valut, agentov, ki nudijo hiter prenos denarja, zabavne industrije za odrasle, igralništva, atomske energije, tujih organizacij, kjer ne moremo ugotoviti dejanskega lastnika.

Ključen element v sistemu odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma je pregled in poznavanje stranke (KYC – know your customer), zato v Deželni banki Slovenije dajemo poudarek na kvalitetnem izvajanju pregledov strank ter pridobivanju informacij.

Dodatne informacije:

Wolfsbergov vprašalnik 
DBS Patriot Act Certification